…preseljeni, srečni, utrujeni, prehlajeni (oba), zadovoljni, čeprav še vedno zlagamo, čistimo, pomivamo, prelagamo, sistematiziramo, urejamo, se majčkeno prepiramo.

No, dvojina bi bila sicer slovnično primernejša pri zgornjem stavku. Lahko se zgovarjam, da imava kar nekaj plišastih “družinskih članov” in smo zato “množina”. Lahko pa sem preprosto iskrena (čeprav prejšna trditev drži), da mi dvojina enostavno ne leži. Jo nerada uporabljam. Mi ne gre. Zakaj? Nimam pojma. Je mogoče krivo odraščanje v Velenju? Fenomenalna mi je tudi uporaba dvojiške množine: “Obatri smo šli…”