Ni več škatel, ni več kupov, ni več vrečk, vse je na svojem mestu. Nervoza se je pomirila. Včeraj zvečer sem se zleknila na kavč v dnevno, se zavila v toplo koco, prižgala lučko na najmanjši jakosti in delala kroge po TV-ju. Gledala butaste nadaljevanke, ki jih sicer ne gledam, zraven zlagala zokne, jedla grickalice in uživala v udobnosti svojega novega doma. Do 2h zjutraj. Me je imelo, da bi kar ostala na kavču in prenočila tam. Tako udobno mi je bilo. Na vsake toliko sem se ozrla po stanovanju in se nasmejala. Zadovoljna sem. Srečna. Lepo mi je. Samo še tale zima mine in sonček posije…

Danes sem ostala doma, da sfiniširava. Obesiva slike po stenah, na prazne police dam kakega od mojih spominkov, pobrišem po tleh, razvijem tepih, zložim še tiste stvari, ki sem jih neurejene dala na svoje mesto…Popoldne bo čas za kak sprehod, za domačo nalogo o obžalovanju, za branje katerega bo priljubljenih blogov. Mogoče tudi kak film v lepi novi dnevni.

Življenje JE lepo. Sploh, ko se dogajajo lepe stvari.