Sonce. Obilica sonca. Že dopoldan me je obiskal v kuhinji in mi potrdil, da me bo res ob jasnih dnevih gledal celo dopoldan. Popoldan pride pa na kavč v dnevno sobo.

Pa sem se oblekla in šla. Šla raziskovat mrežo poti Šišenskega hriba, Mosteca, Koseškega bajerja… Dve uri sem blodila po potkah, pa po pregledu zemljevida nisem prehodila niti delček celega kompleksa. Moram pa priznat, da so mi všeč. Tako domače, podobno že prehojenim in raziskanim potem Golovca, Rožnika. Le gužva je bila ob taglavnih poteh. Sprehod me je zadovoljil, potolažil, nadomestil hribe. Prijetno utrujena bom šla kuhat kosilo. Popoldan pa… karkoli. Nič mi ni treba, ker sem vse naredila včeraj.

Zaključek poti: v prepolni kanti za papir PVC vrečke s papirjem. A si lahko tako neumen, da tako ločuješ odpadke?