Včeraj sem prvo noč spala v svojem novem domeku. Se zbujala v sončno jutro, vlekla sladke minute in poslušala ptičke. Pogledala skozi okno, zagledala čudovit travnik, v ozadju gozdove. Šla odkleniti vrata, se pretegnila v soncu, pustila vrata odprta, odprla še vsa okna in uživala v sončnem toplem zraku.

Kljub temu, da je bilo vse moje imetje v škatlah, vrečkah in povsod naokoli, se mi je zdel moj domek najlepši in jaz najsrečnejša. Življenje je lepo. In kljub preprekam mi gre dobro. Stanje se je normariziralo, raznorazne “scene” so se umirile, seveda sva se veliko pogovarjala in tuhtala in ugotavljala kdo, kaj, zakaj, kako… vendar to še ne pomeni, da sem pripravljena na ponovno skupno pot. Le malo bolj ga razumem in on mene. In tako je prav.

Imam mir. Že cel dan. Mir. Noben me ne moti, noben nič… Mir… (razen ptički, kuža Rex, kosilnica in tu pa tam kak mimopeljoči se avto, zdaj pa že črički nabijajo)

Najlepše darilo za rojstni dan – prvi dan miru.

VIR: http://th05.deviantart.com