Zdi se mi, kot da sem šele zdaj začela živeti. Oz. pred kratkim. Ko sem pustila za sabo samopomilovanje, ko sem pustila za sabo jezo, strah in nezadovoljstvo. Ko sem se začela imeti rada, ko sem se res sprejela  tako, točno tako kot sem, sem začela živeti. Seveda mi je bilo veliko lažje, ker mi je tudi on dal vedeti, da me sprejema in m ima rad tako kot sem. Točno tako. In čas, ki ga preživiva skupaj je poln akcije, neverjetnih zgodb, toplih in globokih pogovorov, smešnih, včasih tudi opolzkih šal, globokih pogledov in vročih poljubov. Zdaj se ne potrebujem vsak dan spomniti, da je življenje lepo. Zdaj vem, da je, ker ga živim takega.

Ker sem se prejšnji vikend potepala, sva ta vikend preživela v skupaj, pri meni, sredi narave, miru, tišine… Kavico sva spila zunaj, napol leže na ležalnikih, vsak ob svojem čtivu, dotikajoč se vsaj s konico prsta na nogi. Sobota… zaradi vraščenega nohta nisva šla pohajat po hribovjih, ampak sva se odpravila v Šmarješke toplice. Za par uric na sonček, v vodo s tistimi mokrimi poljubi, pogledi izpod zlepljenih trepalnic. Večer sva nadaljevana na dvorišču, na ležalnikih, rahlo utrujena. Zaljubljena. Spet.

Nedeljo sem začela sama, zgodaj, zaradi nujne potrebe bo hribolazenju. Odpravila sem se na že dolgo ogledovani Krim v neposredni bližini (in zato, ker sva zadnjič s sestro na poti na morje ubrali “bližnjico” čez Krim, da se izogneva gužvi na avtocesti). Iz Iškega vintgarja počasi proti vrhu. Lepo. Nisem mogla verjeti, da sem bila na tako lepo nedeljo sama na poti. Srečala sem na 2/3 poti dva možakarja s psom, ki ni bil njun in le ta (pes namreč) se mi je pridružil, me pospremil na vrh, kjer je spil neverjetno veliko vode in me vprašujoče gledal izpod klopce, prav tako pa mi je delal družbo celo pot do vznožja. Klicala sem ga Bučman, vesela, ker sem imela prijetno družbo. V Iškem vintgarju je verjetno, v tisti gužvi, našel koga, da mu da kaj pod zob, mogoče je celo našel svoje. Ker kuža je bil lep, negovan, nekoliko suhcen, a ne podhranjen. Preprosto lep.

Doma sem po tušu in obveznem počitku in masaži stopal skuhala čudovito in zdravo kosilo – popečenega lososa, zelenjavno omako iz čebule, paradižnika in bučk ter pečen krompirček (na kokosovi masti). Zraven pa kozarček Refoška. Mmmmmmm… Sledilo je pospravljanje, vsega, tudi tistih najbolj neumnih malenkosti, katerih urejanje je posledica “mesečnega” gnezdenja. Dragi mi je pridno pomagal, sesal, brisal, zlagal… Zvečer pa… kup nezlikanih cot, na računalniku risanka Up in potem kmalu … nočko.

Lep vikend. Čudovit vikend. Življenje je… čudovito. Če si ga čudovitega narediš. Če ga čudovitega vidiš.