Iz Italije sem prišla z kar hudim hrbtobolom. Misleč, da bo počitek pomagal, sem pač… počivala. Masirala, kolikor se pač lahko sama. Pa sem se spomnila pogovora s prijateljico, tik pred odhodom v Italijo, da je šla s svojim že od nekdaj bolečim hrbtom (zdaj pa sploh ker piše diplomo) k enmu gospodu. Da ji je naredil … čudeže. Da ji je premaknil svašta, da je točno vedel, kaj je narobe in kaj je bilo narobe, da ima zelo neobičajno tehniko, da je ambient… zelo neobičajen, ampak da počutila se je pa kot prerojena, ko se je bila zadeva končala. In z vsakim obiskom ji je bolje.Pa sem jo vprašala za številko, ker nisem mogla več ne sedet, spala sem težko, še težje sem se vstala oz. prevalila s postelje. Pa rikverc vožnja… sem se vsaj malo navadila na ogledala :)

Deževno sobotno jutro. Štartala sem skoraj celo uro prej, ker … pri takem dežju nikol ne veš. Še dobro, ker sem po poti zgubila ratkapo in sem se, po mahanju in blendanju ter kratkem pogovoru z voznikom kombija za mano, vrnila par kilometrov nazaj po njo. Hvala bogu sem jo našla. In kljub temu kratkemu izletu še vedno točno pozvonila na zvonec bloka. Pričakal me je na vratih. Vstopila sem v kao dnevno, kjer je bila iz nekih blazin (verjetno profesionalnih, ker so bile ravno prav trde in ravno prav udobne) narejena masažna “postelja”, ob njej dvosed prekrit z rokavicami in drugimi krpami. Na omarah so viseli podpisani košarkaški dresi, na kavču še več blazin, iz tv-ja se je slišala glasba pink tv-ja al nekaj podobnega. Gospod me je tolpo sprejel in občutek je bil zelo dober, navkljub ne ravno profesionalnem ambientu.  S prvim pogledom mi je ocenil težave. Vrat, ramena, to je najhuje, imate pa še nemalo drugih težav… Hja… kdo jih pa nima.

Pa se je začelo. On si je nataknil rokavice, več njih, za povrhu tiste zidarske , jaz sem se ulegla na blazine. Name je, predno je začel pritiskat in prestavljat mojo notranjost, položil neke nenavadne gumijaste krožnike. Baje zato, da ni v stiku z mojo energijo in jaz ne z njegovo. Da samo fizično pritiska, prestavlja, masira… in tako sem eno uro ležala, stokajoč…  Po 15 minutah mu je naredil nevemakjtočno, ampak roke in glava so mi začele “goreti”, v noge se je po dolgem času naselila toplota. Še zdaj, ko to pišem, imam roke vroče. Rekel mi je, da imam pretok energije zelo šibek. Da me zebe. Velikokrat. In da imam težave s koncentracijo. In da sem imela težave z depresijo. Vse to samo na podalgi tega, da je preko vseh teh pripomočkov, premikal moj hrbet. In da imam kolke rahlo dislocirane, ker spim na trebuhu (jah, drugače pač ne morem zaspati :) ) . Za konec mi je pokazal, kako spati in katere vaje je potrebno narediti, ko se zbudim oz. vstanem. Ko sva zaključila, sem … res imela občutek, da sem zrasla za par cm, bolečine sicer niso popustile, vendar občutek … ta sproščen občutek v hrbtenici, mišicah… Ufff. In ja, tudi jaz sem zapustila stavbo prerojena. In … kot vsako stvar si je tudi za te vozle potrebno vzeti malo več časa, tako da grem. Spet. In komaj čakam. Ker je tako… sproščujoče.

Res, hvala bogu, da me je prijateljica opozorila na ambient, da sem ostala tam. Drugače bi se verjetno obrnila že na vratih. Zgleda totalno šalabajzerstvo, ampak, naredil je ne vem točno kaj, ampak jaz se počutim odlično :) Tudi ne vem, kako bi opredelila njegovo tehniko. Prijateljica ga je vprašala, kaj v bistvu on počne, pa ji je odvrnil, da se je on s tem rodil. Nedvomno pa obvlada.

In zelo sem hvaležna … teku dogodkov, da sem bila pri njemu. Ponovno fascinirana nad spletom okoliščin, pogovorov, dejanj, dogodkov, misli, odločitev, ki te vedno pripeljejo točno tja, kjer moraš biti in ti prinesejo točno tiste stvari, ki jih potrebuješ :)

vir: http://www.arhivo.com/