Za mano je naporen teden. In tile upam da zadnji snežni napadi niso prav nič pripomogli k boljšemu počutju. To, da je bilo v službi zelo pestro ni nič novega. Zelo veliko dela, ki pa ga, hvala bogu, zelo rada opravljam in mi je v veselje.

Ker se delno skrivam pod psevdonimom, mi bo tale zapis olajšane duše, ker je dokaj intimen. In ga verjetno ne bom delila z znanci, in kolegi, verjetno še s prijatelji ne…

Že v prvem tednu meseca bi morali biti “tisti dnevi”. Pa jih ni in ni bilo… Pa sem začela razmišljati o mali pikici in o tem, če sem že pripravljena biti mami. Se je moje stanje že toliko izboljšalo, da lahko prevzamem odgovornost za še eno živo bitje? Od nekdaj obožujem otroke, vendar se zavedam, da to ni merilo za “biti dobra mama”. Bom znala posrbeti zanj in tudi zase? Da. Sem pripravljena. Pa je moj dragi pripravljen na očetovstvo? Če pogledam čisto s praktičnega vidika, ko včasih še zase ne more poskrbeti in mu moram dobesedno v roke potisniti kako stvar, da jo vidi, pa jaz popravljati in šraufati, da o kuhi ne govorim… Je pa čustveno bolj zrel in imam občutek, da bo znal vzgajati otroka z mirno besedo v pravičnosti, z zavestjo, da je otrok osebnost, s pravico do lastnega mnenja (saj ne, da se jaz tega ne zavedam, ampak velikokrat podležem posledicam lastne vzgoje, ko sem morala delati tako, kot mi je bilo rečeno…) Zaključek: zelo verjetno bo tudi on to zmogel. Jaz z njegovo pomočjo in on z mojo.

Pa sem šla po test, v ponedeljek, med službo. Ker nisem hotela izvedeti takšne ali drugačne novice na službenem wc-ju, sem počakala do doma. takoj letela na wc, ker me je že krepko tiščalo, saj se zadnje par ur službe tiščala, da ja ne bi zmanjkalo, ko bom prišla domov. In… nič. Prostorček s srčkom je ostal prazen. In sem ponovila test čez nekaj dni. Spet prazen.

Razočarana? Ja. Čeprav sva imela v načrtu “slečt lulčka” konec maja (zaradi prispevkov za porodniško) in potem, ko bo, pa bo. Tačas bo pa dragi lepo študiral in (upajoč da res) doštudiral, jaz pa bom še bolje.  Zdaj pa mi kar ne da miru. Moje dojke ne zatekajo, nič kaj več ne hodim lulat, nič… Samo lačna sem. In verjetno je lačno samo moje razočaranje…

vir: http://www.images-photography-pictures.net (avtor: childish david)