Od dneva, ko sem podvomila v to, da je z mojim dragim to to, da je on tisti, s katerim bi preživela svoje preostalo življenje, je moj dvom iz dneva v dan večji… Vedno bolj dvomim, da bom z njim lahko zrasla do neba, dvomim, da bom z njim lahko vzgojila otroke v stiku z naravo v aktivnem vsakdanu, vedno bolj čutim, da me duši. In ko pomislim, kako bi letela, če bi bila sama… In nek tih občutek je nekje globoko, da me čaka nekje nekaj boljšega… ali pa je to samo želja. Pa ga imam rada. Zelo zelo. Vendar imam sebe bolj rada. In ker se bom morala krepko truditi in delati na sebi, kar bo prineslo veliko in velike spremembe, ki pa mislim, da jim moj dragi ne bo dorasel. Oz. že zdaj jim ni…” A spet greš v hribe?” … in kisel obraz. Ne mara poslušati o mojih terapevtskih urah in na že skoraj prošnjo, da ga lahko spozna in se pogovori z njim, kar bi jaz bila zelo vesela, ni odgovoril nič. Še: “Ne vem…” ni rekel. Ali pa: “Nič.” kot običajno. Če bi on hodil na terapije bi me zelo zanimalo, kaj dogaja z njim. In bi mu pomagala. On se pa umika. Umikava se drug od drugega. Najbližje sem mu, ko imam izjemno slab dan in sem cel dan doma. Kot on. Takrat sva skupaj. Če sem aktivna, me ne dohiteva. In vedno manj skupnega… To me zelo zelo boli. Nerad se vozi, potuje po Sloveniji, ne mara narave, hribov, sprehodov po naravi, ne mara morja, ne mara cvetja… On bi rolal po ulicah, se sprehajal po pločniku. Po mestu. Če se jaz ne bi toliko potrudila in igrala tiste blesave karte z njim, bi ne počela nič skupaj, razen spala. Še jeva ne skupaj, ker ne mara zelenjave in mu v moje nezadovoljstvo pripravljam nezdrave obroke mesa in kemije v raznih omakah. Kako bom s takim človekom imela hiško na gričku

? Je dovolj to, da se imava rada, čeprav sva si totalno različna? Je dovolj, da ga imam rada, čeprav me ne izpopolnjuje? Mi res e daje več dovolj? Mi tudi prej ni, pa sem bila slepa, ker sem hotela verjeti v najino pravljico? Se mi zato življenje ustavlja, ker ne morem naprej? Ker me ustavlja? Ker me on ne pusti naprej oz. jaz nočem naprej, ker se oziram nazaj?

VIR: http://thomasvillefamily.com